⁣⁢Kovanec iz srebra in prevleke z zlatom: »1 Franc Napoléon An XIV«⁤⁣

28. termidorja leta III (15. avgusta 1795) je Konvent razglasil frank za novo denarno enoto Republike. Čeprav frank obstaja že od leta 1360, so v preteklih stoletjih kraljestva uporabljala druge kovance kot obračunske enote. Kot prvi konzul je Napoleon Bonaparte z zakonom z dne 7.-17. germinala leta XI (28. marca – 7. aprila 1803) dopolnil uredbo o denarnem sistemu in izdelavi kovancev, ki je uvedla frank, imenovan »germinalni frank«, definiran kot srebrnik s 5 grami, ki vsebuje 4,5 grama čistega srebra. Z ustvarjanjem germinalnega franka je Bonaparte francoskim kovancem vsilil tudi novo simboliko. Na sprednji strani je opustil alegorične like iz začetkov republike v prid svojega lastnega portreta.

Prvi kovanci, izkovani v letu XI in na začetku leta XII, nosijo na sprednji strani napis »Bonaparte Premier Consul« (Bonaparte prvi konzul), na zadnji strani pa »République Française« (Francoska republika). Napis na robu »Dieu protège la France« (Bog varuje Francijo) nakazuje izhod iz revolucionarnih časov, ki jih je zaznamovala politika dekristianizacije. »1 Franc Napoléon An XIV« (1 frank Napoleon leto XIV), ki ga praznuje vaš kovanec iz čistega srebra in zlata, še bolje priča o tem prehodu med revolucijo in cesarstvom: če je bil Napoleon na kovancih že imenovan za cesarja, se na njihovi zadnji strani še vedno nahaja omemba republike ter datum izdaje, izražen v revolucionarnem koledarju. Ta pa zelo hitro izgine, saj se je Francija že januarja 1806 vrnila k gregorijanskemu koledarju. Zadnja stopnja tega simboličnega preobrata se zgodi leta 1809: napis »République Française« (Francoska republika) izgine z zadnje strani kovancev v prid omembe »Empire Français« (Francosko cesarstvo), ki bo trajala do Napoleonovega dokončnega padca leta 1815.

Kljub tem razvojem in svoji prvotni vrednosti, je germinalni frank, ki ga je ustvaril Bonaparte, pokazal izjemno stabilnost. Tako je obstajal več kot stoletje in tvoril referenčni denarni sistem Francije.