Leta 1640, po tridesetih letih vladanja in le tri leta pred svojo smrtjo, je Ludvik XIII. (1601-1643) uvedel pomembno reformo francoskega monetarnega sistema, ki je ostala v veljavi do konca Starega režima. Od vladavine Svetega Ludvika (1214-1270) je bil referenčni standard francoskega sistema zlati eku. Ludvik XIII. ga je zamenjal z bimetalnim sistemom, ki je temeljil na dveh novih kovancih: Louis d'Or in Louis d'Argent – splošno znan kot srebrni eku. Louis d'Or, navdihnjen s špansko pistolo, je bil ustvarjen 31. marca 1640 pod vodstvom kraljevega nadzornika financ, Clauda de Bulliona. Slednji je najel talentiranega kiparja in graverja valonskega porekla Jeana Warina, direktorja pariške kovnice Moulin de Paris in varovanca Richelieuja, najvplivnejšega ministra Ludvika XIII. Warin je izpopolnil graviranje francoskih kovancev s tem, ko je vsilil uporabo napenjalca, stroja, ki omogoča mehansko kovanje kovancev. Zahvaljujoč tej tehniki mu je uspelo spektakularno izboljšati kakovost kraljevega portreta, vgraviranega na nove kovance, ki so nastali v reformi. V 17. stoletju je veliki pisatelj in filozof Voltaire o tem zgodovinskem monetarnem razvoju dejal: »Zgledovali smo se po starih pri medaljah. Warin je bil prvi, ki je to umetnost dvignil iz povprečja, proti koncu vladavine Ludvika XIII.« Louis d'Or, ki je bil v obtoku leta 1640, je tehtal 6,75 grama z vrednostjo 10 livr tournois. Na voljo je bil v obliki dvojnega Louisa (13,5 g) in pol-Louisa (3,376 g), ki sta se prav tako uporabljala kot plačilno sredstvo. Vzporedno so bili izdani trije spominski kovanci za zbirke: 10 Louis d'Or, 8 Louis d'Or in 4 Louis d'Or. 8 Louis d'Or, katerega novo kovanje imate danes v rokah, se imenuje »brezvratni« zaradi neposredne upodobitve kralja na njegovem aversu. Od 10 Louis d'Or se je razlikoval le po teži 53,8 g. Ta čudovit kovanec je numizmatična redkost, ki je bila skovana le v 20 primerkih. Eden izmed njih je bil na dražbi dodeljen zbiratelju za 120.000 $.