⁣⁢Kovanje v srebru in pozlata s čistim zlatom: »1 Franc Napoleon An XIV«⁤⁣

28. termidorja leta III (15. avgusta 1795) je Konvencija določila frank za novo denarno enoto Republike. Dejansko, čeprav frank obstaja že od leta 1360, so v preteklih stoletjih kot računovodske enote kraljevine služile druge valute. Kot prvi konzul je Napoleon Bonaparte z zakonom z dne 7.-17. germinala An XI (28. marec – 7. april 1803) dopolnil predpise o denarnem sistemu in izdelavi kovancev, ki je uvedel tako imenovani frank »germinal«, definiran kot srebrnik s 5 grami, ki vsebuje 4,5 grama čistega srebra. Z ustvarjanjem germinalnega franka je Bonaparte uvedel tudi novo simboliko francoskih kovancev. Na aversu je opustil alegorične figure iz začetkov Republike v korist svojega portreta.

Prvi kovanci, skovani v letih XI in na začetku leta XII, nosijo na aversu napis »Bonaparte Premier Consul« in na reversu »République Française«. Napis na robu »Dieu protège la France« (Bog varuj Francijo) označuje izhod iz revolucionarnih časov, ki jih je zaznamovala politika razkristjanjevanja. »1 Franc Napoleon An XIV«, ki ga slavi vaše kovanje v čistim srebru in zlatu, še bolje priča o tem prehodu med revolucijo in cesarstvom: če je bil Napoleon na kovancih zdaj imenovan za cesarja, se je omemba Republike še vedno pojavljala na njihovem reversu, skupaj z datumom izdaje, izraženim v revolucionarnem koledarju. Ta pa je zelo hitro izginil, saj se je Francija že januarja 1806 vrnila na gregorijanski koledar. Zadnja stopnja tega simbolnega preobrata se je zgodila leta 1809: napis »République Française« je z reversa kovancev izginil v korist omembe »Empire Français« (Francosko cesarstvo), ki je trajala do Napoleonovega dokončnega padca leta 1815.

Poleg teh sprememb v prvih letih svojega obstoja je frank germinal, ki ga je ustvaril Bonaparte, pokazal izjemno stabilnost. Tako je obstajal več kot stoletje in je predstavljal referenčni monetarni sistem Francije.